Dr. Viktorija Bevc, dipl. socialna delavka
25 let PROGRAMA PRIPRAVE NA NADOMESTNO STARŠEVSTVO
Dogodek v okviru Dnevov socialne zbornice Slovenije, Rimske Terme 23. 11. 2017
V prvem dnevu letošnjih Dnevov Socialne zbornice je potekal dogodek naslovljen kot »Koncert SKUPAJ ZA NASMEH ŽIVLJENJA«, ki ga je priredilo društvo posvojiteljskih družin Deteljica v obeleženje 25 letnice izvajanja Programa priprave na nadomestno starševstvo.
Med tematsko posebej izbranimi glasbenimi točkami, ki jih je pripravila posvojiteljica Petra Božič in s svojo posvojeno hčerko Lano eno od njih tudi izvedla, so člani programa, Zvone, Kristina Simončič ter Damjan Dolinar utrinjali o doživljanju Programa, o pridobitvah v času vključenosti, o pomenu soočanja z neplodnostjo, o vprašanjih in razmišljanjih njihovih posvojenih otrok… Z izpovedjo o lastni izkušnji posvojitve sta njihove izpovedi obogatili izpovedi Žive Kuliš in Kaje Jereb, odraslih posvojenk, ki sta na podlagi lastnih izkušenj spregovorili o pomenu odprtega, podpornega, razumevajočega komuniciranja staršev s posvojenim otrokom, o pomenu temeljite priprave in predvsem presežene neplodnosti staršev na odnose v posvojiteljski družini. Tudi povezovalka prireditve, Bernarda Podlipnik, je posvojiteljica in svoje izkušnje, kot izkušnje mnogih, ki so se v programu Deteljice pripravljali na posvojitev, je pomenljivo mojstrsko vpletla v kito povezovalnega teksta.
Tudi sama sem v vlogi voditeljice in izvajalke Programa nagovorila prisotne ter izrazila veselje, da društvo lahko skupaj z udeleženci tradicionalnih Dnevov socialne zbornice obeležuje dolgoletno, plodno delovanje Programa priprave na nadomestno starševstvo, in razmišljanje, da bodo morda zbornični dnevi postali prostor za taka praznovanja, za skupno radost nad doseženimi uspehi na področju socialnega varstva. Namreč socialno delo pravi, da je potrebno praznovati dobre razplete, kar neprekinjeno četrt stoletno delovanje Programa sigurno je, in to brez rednega financiranja države.
V 25 letih sledenja poslanstvu Programa za nadomestno starševstvo smo pomagali:
…. velikemu številu parov z izkušnjo neplodnosti, preko 170 jih je bilo vključenih v program, in veliko je bilo še tistih, ki so našo pomoč dobili brez vključitve.
…. približno 150-im otrokom smo omogočili nov dom. To pogosto niso bili dojenčki oz. otroci brez posebnosti, temveč starejši otroci, s primanjkljaji na zdravstvenem, čustvenem in socialnem področju razvoja.
…. odraslim posvojencem smo pomagali najti notranji mir, umestitev med posvojiteljsko in biološko družino in s psihosocialno pomočjo, predvsem pa podporo skupine, potešiti njihovo hrepenenje po odkritju svojega biološkega porekla, kar niso zmogli s posvojitelji, niti s strokovnimi službami.
…. prvi smo leta 1997 v javnosti spregovorili o doživljanju neplodnosti in njenih posledic in opozorili na vpliv teh na odnose v posvojiteljski družini, predvsem pa na odprto komuniciranje in udejanjanje posebnih potreb posvojenega otroka.
…. in še vedno se v medijih pojavljajo avtentične izpovedi večinoma naših članov, ki imajo vsi osebno ime in se ne skrivajo za anonimnostjo.
…. smo baza za prakso in izdelavo različnih raziskovalnih del študentom različnih fakultet in drugim raziskovalcem, zato je o programu veliko objavljenega v domači in tuji strokovni in znanstveni literaturi.
…. smo odprti za sodelovanje s strokovnimi službami Centrov za socialno delo in drugimi institucijami ter posamezniki, ki želijo spoznati naše delo, sodelovati z nami pri pomoči otrokom ter parom, ki želijo posvojiti ali samo rešiti krizo zveze zaradi neplodnosti in morda celo na ta način zanositi, ali se le izkustveno poučiti o tem, zakaj je neplodnost tako pomemben dejavnik uspešne posvojitve.
Delovanje Programa priprave na nadomestno starševstvo je transparentno, jasno znotraj programa in izven njega.
Preko vprašanja, ki ga je na enem svojih predavanj slušateljem postavil David Brandon, zakaj organiziramo službe, ki čakajo pripravljene, da bi ukrepale, ko nekdo pade v prepad, namesto da bi postavili ogrado nad prepadom, sem opozorila na dolgoletno vprašanje na področju posvajanja otrok, zakaj priprave na posvojitev ne vpeljemo kot obvezen del postopka posvojitve otroka in preprečimo padec v prepad, ki se mu reče identifikacijska kriza posvojiteljske družine? Namreč temeljita priprava na posvojitev, je lahko ta ograda vendar le pod pogojem, če temelji na štirih nujnih elementih, ki smo jih opredelili na podlagi 25 letnih izkušenj in jim sledimo v Programu še danes:
1 element: nudenje psihosocialne pomoči parom z izkušnjo neplodnosti z namenom, da se par pred sprejemom otroka sooči z njenimi posledicami in jih razreši,
2 element: podaja informacij in omogočeno izkustveno učenje o posebnostih posvojitve ter pomenu sledenja in upoštevanja posebnih potreb posvojenih otrok za njihov vsestransko zdrav, posebej še duševni, razvoj,
3 element: vzpostavitev možnosti, da vključeni lahko opustijo iluzorna pričakovanja do tujega otroka in oblikujejo realna,
4 element: možnost povezave s člani skupine v prijateljske odnose, s pomočjo katerih se pari, pogosto socialno samo-izolirani, vrnejo v svojo socialno mrežo, ta stkana nova prijateljstva pa so jim tudi vir podpore za premagovanje težav, ki lahko nastopijo v realnem življenju posvojiteljske družine.
Opozorila sem tudi na ugotovitve dolgoletnih izkušenj in raziskovanja področja posvajanja otrok s strani neplodnih parov, posebej zadnja raziskava za potrebe moje doktorske disertacije je pokazala, da je neplodnost para in njene posledice na posameznika, na partnerski odnos, kasneje na odnose med člani posvojiteljske družine in na starševsko odzivanje posebnim potrebam posvojenega otroka, izhodiščni dejavnik, katerega je potrebno upoštevati pri organizaciji posvojitev otrok. Iz neplodnosti in njenih posledic koreninita tudi dva odločujoča dejavnika uspešne posvojitve:
1) strokovno ustrezna priprava bodočih posvojiteljev z zgoraj navedenimi elementi in
2) strokovna opremljenost izvajalcev posvojitve s specifičnimi znanji in izkušnjami za to področje.
Brez tega je zelo majhna možnost za uspešno posvojitev otroka in s tem tudi minimalna možnost zagotavljanja koristi otroka kot edinega namena posvojitve.
Ob koncu nagovora sem se vprašala, kdaj bo družba zmogla dojeti, kdo nosi in kako občuti posledice rigidnosti sistema in kako malo je potrebno, da vsaj posamezniki s sočutnim razumevanjem stisk udeležencev v posvojitvi spremenimo ustaljenost naših praks na področju posvojitev v korist otrok in ostalih udeleženih v posvojitvi.
Zaključila sem z mislijo, ki jo je zapisal George Bernard Shaw, dobitnik Nobelove nagrada za književnost 1925: »Razumen človek se svetu prilagodi. Nerazumen skuša svet prilagoditi sebi. Napredek sloni na nerazumnem, svobodnem človeku, ki se je sposoben identificirati z lastnim egom, ki je sposoben leteti …« ter se zahvalila vsem, ki so se mi vsaj za trenutek pridružili na letu v vsemirju življenjskega poslanstva in jih povabila na nadaljnji let skupaj, za nasmeh življenja!
Prireditev je zaključil predsednik društva posvojiteljskih družin Deteljica, Lojze Pavlinič, ki se je zahvalil Socialni zbornici Slovenije za dano možnost obeleženja 25 letnice Programa za nadomestno starševstvo v okviru dejavnosti Socialne zbornice in s šopkom vrtnic tudi meni kot izvajalki programa.
Vse udeležence dogodka so prisotni posvojeni otroci obdarili z mojo knjigo Posvojitev otrok.