»Korenine so tisti del drevesa, ki ga ne vidimo, a je najpomembnejši za njegovo preživetje. Podobno velja za naše korenine, so nevidne, a ključne za naše življenje.« S temi besedami je voditeljica Helena Pirc začela oddajo Ah, ta leta!, ki je tokrat govorila o družinskih koreninah, »vedeti, kdo smo in od kod prihajamo, je verjetno želja, če ne celo potreba vseh nas. Kdo so moji predniki, komu sem podoben … – proučevanje družinskih korenin izhaja iz želje po razumevanju lastne identitete in potrebe po pripadnosti.«
Kako pomembno je poznavanje družinskih korenin tudi v primeru posvojitve, sta v oddaji predstavili Naja Fajdiga in Kaja Jereb Jerman, ki sta bili posvojeni kot dojenčici. Pomen bioloških korenin za posvojenega otroka je v prispevku poudarila tudi dr. Viktorija Bevc, strokovna vodja Programa priprave na posvojitev v Društvu Deteljica, ki pravi: »Otroka sicer lahko prestavimo v socialno družino, v nov rod, ampak on tam nima pravega mesta. Njegovo življenje je vezano na biološki rod.«
Nada Fajdiga je svoje srečanje z biološko mamo opisala z besedami: »Mesec in pol je manjkal do mojega petnajstega leta. Z družino, z očetom in mamo, smo bili na dvorišču, nakar se pojavi na našem dvorišču gospa in me vpraša, ali vem, kdo je. Odvrnila sem, da vem. To je bila moja biološka mama, moja biološka korenina. Nato sem pobegnila v hišo in jim pustila, da se pogovarjajo, kakor jim ustreza in zgodbo za kar nekaj časa zaprla. Biološko mamo sem čutila kot vsiljivko, kot tujko. Ko sem odraščala, sem začela razumeti, razmišljati in se soočati z biološkimi koreninami. Imela sem težave z zanositvijo in takrat se me je zgodba tako dotaknila, da sem prišla do knjige dr. Viktorije Bevc Posvojitev otrok. Ko sem bila stara 50 let, sem se odločila, da je dovolj bežanja, in sem biološki mami napisala pismo. Pisala sem ji, da nisem več jezna nanjo, da sem bogata, da se zavedam, da imam dve mami, eno, ki me je rodila, ki mi je dala življenje, drugo pa, ki me je vzgojila in sem na to kar ponosna. Napisala sem ji tudi, da se lahko kdaj srečava, če želi. Biološka mama se je na to odzvala in mi odpisala, nato sva se dve leti občasno tudi dobivali. Verjetno sem to vitalnost, to željo po življenju podedovala, zato bi rekla hvala – tudi biološkim staršem.«
V oddaji je svojo zgodbo delila tudi Kaja Jereb Jerman, ki pravi: »Posvojena sem bila že kot dojenček, kmalu po rojstvu, s tem sem odraščala, mami mi je posvojitev razložila na meni razumljiv in spoštljiv način. Vprašanja o posvojitvi in bioloških koreninah so se mi začela porajati zelo zgodaj. Zanimalo me je, komu sem podobna, saj so v moji družini vsi temni, jaz sem edina svetlolasa. Kasneje so se mi začela porajati tudi vprašanja, kdo so moji biološki starši, zakaj so me dali v posvojitev, jim je mar zame. Pri 18 letih sem se odločila na vsa ta vprašanja poiskati odgovore. Zato sem s pomočjo mami – posvojiteljice in tudi s podporo društva Deteljica poiskala biološko mamo in leto kasneje sem uspela spoznati tudi biološkega očeta.«
Kaja glede potrebe iskanja bioloških korenin meni, da gre za osnovno potrebo posvojenih otrok. »Ko sem spoznala biološko mamo, me je bilo strah, da me ne bo hotela, da je ne bo zanimalo, kdo sem. Z raziskovanjem nikoli nisem iskala nove družine, ampak sem iskala izpopolnitev tega, kar že imam. Svojo družino že imam, želela pa sem si dopolniti ta krog, ki mi je manjkal.«
Zavedanje in sprejemanje bioloških korenin, po besedah dr. Viktorije Bevc, daje posebno spoštljivost, ki se lahko bogato obrestuje v odnosih znotraj posvojiteljske družine in tudi v otroku. Samo ljudje, ki vemo kdo smo, od kod prihajamo, kdo stoji za nami, smo močni in v življenju vemo, kje je naša pot.
Celotno oddajo si lahko ogledate na spletni povezavi:
https://365.rtvslo.si/arhiv/ah-ta-leta/175037173
